»Najprej moramo poskrbeti za varnost samega sebe, šele nato pristopimo do negibno ležeče osebe, jo rahlo potresemo za ramena, da ocenimo stanje zavesti. Če zavesti ni, če se oseba ne odzove, ne odpira oči, ne premika rok, preverimo dihanje. Pokleknemo, osebo obrnemo na hrbet in razpremo zgornji del oblačil, sprostimo dihalno pot tako, da zvrnemo glavo nazaj in dvignemo brado, opazujemo gibanje prsnega koša, pri ustih poslušamo dihalne šume, na svojem licu poskušamo občutiti izdihani zrak prizadetega. Do 10 sekund opazujemo, poslušamo in čutimo, preden se odločimo, da prizadeti ne diha; če smo v dvomih, ravnamo, kot da ne diha. V tem času mora negibna oseba vsaj dvakrat zadihati.
Če ne ali nismo prepričani bomo morali nadaljevati s temeljnimi postopki oživljanja. Preden začnemo s stisi prsnega koša, kličemo na številko 112. Ko se dogovorimo, nas z navodili peljejo skozi postopek. Začnemo z oživljanjem, zunanjo masažo srca. Z iztegnjenimi rokami pričnemo močno in globoko pritiskati na prsni koš, frekvenca stisov mora biti od 100 do 120 na minuto. Prsni koš se mora pogrezati pri odrasli osebi od 5 do 6 cm,« našteva Andrejc.
»To je treba početi kontinuirano, dobro je, da si najdete pomoč koga iz okolice in se izmenjujete na 2 minuti. Če je možno, pridobimo avtomatični defibrilator. Če se nahaja v bližini, če vemo, da je oddaljen 100 metrov, bomo šli ponj, če je oddaljen več kot minuto, pa bomo izvajali ta postopek, dokler ne pride pomoč. Stisi prsnega koša so tisti, ki bodo poganjali kri po telesu in s tem povečali možnost preživetja in kvalitete preživetja pacienta.